Kaj pravi raziskava, kakšne so navade Slovencev, koliko časa preživimo na družabnih omrežjih, koliko časa namenimo spanju ter zakaj lahko rezultate povežemo z večjim tveganjem za rak dojke, debelega črevesa in prostate, srčno-žilnimi boleznimi, demenco in sladkorno tipa II?

Verjamem, da si sigurno vsaj enkrat v življenju doživela slabši spanec , si nekaj dni ali tednov težje zaspala ali pa si imela ali imaš težave z nespečnostjo. To se zgodi. Res pridejo v življenju obdobja, ko slabše spimo. Razlogi za nespečnost so različni. V ordinaciji, kjer opravljam preventivne preglede dojk, velikokrat slišim stavke, kot so:

• otroci so še majhni in sem kronično neprespana,
• joj, zvečer po službi je potrebno še toliko postoriti, super bi mi pasali vsaj še dve uri kvalitetnega spanca, pa se ne zmorem tako organizirati, da bi bilo to možno,
• sedaj je pač takšno obdobje, ko si zadosti spanja, zaradi obilice dela, enostavno ne smem privoščiti,
• poleg družine, skrbim še za bolno taščo/tasta, starše, ko vse »popedenam« mi ostane še preostalo delo, katerim se ukvarjam pozno v noč,
• travme, slabi spomini iz preteklosti, mi vsake toliko časa ne pustijo zaspati,
• imam invalidnega otroka, s katerim imam delo skozi cel dan in tudi ponoči,
• sedaj so pritiski v službi preveliki in je treba pač nekaj mesecev malce potrpeti, tako pač je. Bo že kasneje prišel čas, da spanec, ki mi ga sedaj drastično primanjkuje, nadoknadim.

Pa je to res? A to res drži, da se da spanec da nadoknaditi kasneje ali je to samo naš občutek? 

Občutek, da smo po daljšem spanju preko vikenda naspane, nas prevara. Žal se z 12-urnim spanjem preko vikenda ali s popoldanskim spanjem zamujenega spanca ne da nadoknaditi. S tem, ko hodiš spat ob nerednih in poznih urah, daješ kvečjemu telesu signale, da se navaja na nezdrav ritem spanja in s tem posledično tudi na slabše spanje ter na koncu tudi nespečnost. To je začaran krog, ki telesu samo še dodatno povzroča stres.

In če je za telo težava pomanjkanje nekaj ur spanca na dan, si poskušaj predstavljati, kaj šele za telo pomeni, da imaš poklic, ki od tebe terja nočno bedenje? Kakšna obremenitev in stres je šele za telo, če opravljaš dolgoletno nočno službo?

In kaj ima pomanjkanje spanja opraviti z rakom dojke? Veliko!

V svoji praksi sem že velikokrat doživela, da so gospe, ki so v takem stresnem stanju živele več let, kar naenkrat zatipale bulo v dojki, ki je prej ni bilo. Iz izkušenj ti lahko povem, da tudi na preventivne preglede največkrat take ženske ne hodijo, niti ne opravljajo rednih samopregledov dojk, saj za to enostavno nimajo časa. Potem, ko pa je bolezen odkrita, se največkrat zgodi preobrat – zgodi se nekaj nepričakovanega. Čas, ki ga prej gospa ni imela, se sedaj kar naenkrat pojavi in ga je na pretek.

A ni to zanimivo. Le kaj je v naši človeški naravi, da si Zase ne vzamemo čas, takrat, ko bi bilo treba?

Ko tole pišem, sem razmišljala, kakšen odnos do spanja, do ritma narave, so imeli naši predniki, naši stari starši in starši ter kakšen odnos imamo sedaj mi?

Ne vem, koliko imaš let, ampak jaz sem letnik 1970 in moram ti povedati, da se še dobro spomnim, kako je bil v moji mladosti ritem dela popolnoma drugačen, kdaj so starši odhajali in odhajali v službo, koliko so imeli prostega časa in koliko so nam pomagali pri učenju v šoli (beri: samo toliko, da so na začetku leta priskrbeli knjige in zvezke in se udeleževali roditeljskih sestankov)?

Vsekakor občutek danes ni dober in ni videti, da se situacija izboljšuje, ampak je nekako videti, da se naše težave še poglabljajo. Res je, dandanes je toliko raznoraznih “motilcev pozornosti”, ki nam kradejo minute in ure, da je že prav “noro” vse skupaj. Še tiste minute, ki bi jih lahko imeli zase, nam ukradejo mobitel, televizija in internet. Trikrat se obrneš in dneva že ni več, je samo še jutrišnji dan pred nami in že danes razmišljamo, kaj bomo počeli jutri in tudi za obveznosti, ki so šele na vrsti jutri, so kar v zamudi…. Oh, kakšno nenormalno hitenje in “bezljanje”.

In kako se ti spopadaš s to naglico? Moram priznati, da mene dostikrat lovijo roki, saj moram veliko večino posla opraviti sama, saj sem samozaposlena. In včasih mi res ni lahko in kakšen rok tudi zamaknem v prihodnost, ko vidim, da me to prične obremenjevati. Nimam pa več, tako kot včasih, zaradi tega slabe vesti. Če hočem ohraniti svoje zdravje, je to pač potrebno in svet verjetno se ne bo prenehal vrteti, če se moji plani malce spremenijo zaradi tega. Seveda mi to ne uspeva popolnoma, a se trudim, da to upoštevam v vedno večji meri.

Kaj pa ti misliš? Resnično me zanima, tvoje razmišljanje Kaj misliš?

A si upamo reči, od danes naprej pa:

• ne bom zaspala na zofi pred televizijo, saj me edino televizija lahko uspava,
• ne bom popila en, dva, tri kozarce vina ali žgane pijače, da me sprostijo, da bom lažje zaspala,
• ne bom brskala po hladilniku ali omari, kjer je skrita čokolada, raje si bom skuhala čaj, ki me bo zazibal v lepe sanje.

Mogoče bom tudi zmogla, da:

• bom zvečer odložila telefon in ne bom tipkala po mobitelu in brskala po omrežjih,
• bom vsaj uro do dve pred spanjem ugasnila televizijo,
• se bom sprostila, se posvetila sebi in svojim najdražjim,
• bom prebrala knjigo, ki me zanima ali se posvetila kakšnemu drugemu hobiju, ki me sprošča,
• si bom nežno zmasirala stopala, obraz, dlani ali meditirala
• ne bom razmišljala, kaj vse pomembnega me čaka jutri, ampak bom v mislih preživela dan, ki je za mano, se hvaležno zahvalila za vse pozitivne trenutke in v miru zaspala vsaj nekje do 11 ure.

Hm, dajva se vstavit in malce pomislit. Kaj bi se zgodilo s tvojim počutjem, če bi vsak dan naredila vsaj nekaj od zgoraj naštetih sprememb? A se ne bi počutila bolj zadovoljno in srečno?

Med razmišljanjem sem naletela na nekaj pregovorov o spanju, pa tudi na verz, ki ga nisem slišala že od osnovne šole, gre pa takole: “Išče te sreča, up ti je dan. Našel jo boš, ako nisi zaspan” (Valentin Vodnik, slovenski duhovnik, pesnik, učitelj, novinar in urednik. Iz pesmi “Dramilo”). Je imel potemtakem Vodnik prav? Seveda, da je imel prav! Ljudje so včasih poslušali svoje telo in so vedeli.

In kaj počnemo mi, dandanes? Mislim, da bo tudi zate zanimiv naslednji podatek, mene je zelo presenetil!

Pred kratkim sem prebrala v časopisu o zanimivi raziskavi, ki so jo opravili v Ameriki na chicaški univerzi, v kateri so spremljali, koliko časa preživimo na društvenih omrežjih. In bila sem presenečena, ker smo se Slovenci znašli na predzadnjem mestu, za nami so bili samo še Japonci.

Se pravi, če seštejemo 1+1, kaj hitro ugotovimo, da Slovenci spimo absolutno premalo in ni popolnoma nič čudnega če smo kronično utrujeni in kronično izgoreli. In kaj hitro lahko tudi zaključimo, da smo v začaranem krogu iz katerega ni videti izhoda, če ne bomo spremenili svojih navad, tako doma, kot tudi v družbi.

Eno so naše življenjske navade, drugo pa preživeti čas v službi ali v šolskem sistemu, ki nas dobesedno silita, da nam za sprostitev in druženje v družinskem krogu ne ostaja prav veliko časa. In ko to dvoje združimo, lahko to brez težav povežemo še s podatkom, da v Sloveniji uporabljamo res veliko zdravil, ki lajšajo nespečnost, slabo počutje, tesnobnost ter depresijo. 

In kaj imajo rezultati raziskave z rakom na dojki?

Veliko! Zadostna mera spanja občutno zmanjša tveganje, da bi zbolele za rakom dojke, prav tako pa tudi zmanjšuje tveganje za rak debelega črevesja in rak prostate.

Zakaj je temu tako?

V možganih se tvori hormon melatonin, ki uravnava cikel spanja. Nivo melatonina se zviša proti večeru, ko se zmrači in ko se to zgodi, postanemo utrujeni in zaspani. Drugače povedano, ko se vrednosti melatonina v telesu zvišajo, je to za telo znak, da je čas za posteljo in krepčilen spanec.

Če ne spimo dovolj ali kakovostno, se posledično nivo melatonina drastično zniža, kar pa pomeni višjo možnost, da bi zbolele za rakom na dojki, saj je ravno melatonin tisti, ki nadzoruje učinke reproduktivnih organov, zlasti estradiola in če vpliva melatonina na reproduktivne organe ni, se poveča rast (proliferacija) hormonalno občutljivih celic v prsih (Cohen et al, 1978; Stevens, 1987), kar lahko vodi v maligno transformacijo celic in razrast tumorja v dojki.

Osem (8) študij, ki so bile opravljene v zadnjem obdobju, je potrdilo, da je pri osebah, ki opravljajo nočno delo (izmenično ali permanentno) zvišana incidenca za rakom dojke. In sicer predvsem zaradi tega, ker nočno delo poruši cirkadialni ritem (ritem biološke ure) in tudi zaradi tega, ker se kot posledica nočnega dela, drastično zniža nivo melatonina, kam pa to vodi, pa tudi že vemo.

Prav tako pa ni zanemarljivo, da se med spanjem iz možganov odplavljajo degenerativne toksične substance, katerih kopičenje lahko privede tudi do slabšega spomina in tudi do demence, lahko zbolimo za sladkorno boleznijo tipa II, višjim pritiskom ali srčno-žilno boleznijo.

No, a vidiš kako je vse povezano med seboj?

A vidiš, da se nam plača  razmisliti o tej temi  in pravočasno obrniti ploščo v drugo smer ter poskrbeti za zdrav življenjski stil in zdrave življenjske navade. Kar seveda ni enostavno, vsaka mora najti svoj lastni recept, da bodo spremembe trajne.

In ja, nikakor ni za obupati, saj definitivno imamo vsi ljudje v sebi moč, da postavimo stvari drugače, ampak le če si to želimo dovolj in če imamo za to dovolj energije. Tudi Valentin Vodnik je vedel, da je dobro spanje ključnega pomena za zadostno mero energije in za krepko zdravje. Le zakaj smo potem mi dandanes, na to tako zlahka pozabili?

To pa je že mogoče tema za kdaj drugič.