Moje znanje se sedaj s prakso počasi zliva v celoto, počasi zapiram »svoj krog«.
Razumem ženske težave, stisko, bolečino, pomanjkanje časa, žalost, saj sem tudi jaz, (tako kot ti) šla in še hodim skozi določene življenjske izkušnje, katere me izoblikujejo. Tudi jaz moram premagati svoje lastne negotovosti, strahove, bolečine, razvade ter občasno tudi razna bolezenska stanja. Kar me pri vsem skupaj najbolj veseli je to, da se s svojimi težavami vsako leto lažje soočam, da se v svoji koži počutim bolj samozavestno, da sem zdrava in da zaradi tega še lažje in učinkoviteje pomagam tudi drugim ženskam.
Odrasla sem v Ormožu, v Prlekiji. V čarobni deželi, kjer ljudje živijo z naravo, katere lepota ti, ko se rano zjutraj prebuja ali ko se sonce poslavlja za njenimi vinorodnimi griči, jemlje dih, v deželi katera te nikoli ne pusti ravnodušnega in v katero se, ne glede na več kot 33 let preživetih v Ljubljani, vedno znova rada vračam.
Do Prlekije, dneve otroštva, odraščanja ter svoje družine čutim ljubezen in hvaležnost, saj me je naučila spoštljivega odnosa do narave, do živali in do ljudi, pa v končni fazi tudi spoštljivega odnosa do same sebe. “Će neš sebe mela rada, ja keri pa te te sploh bode mejo rad ”, mi bo za vedno odmevalo v ušesih.
Od malega sem povezana z glasbo, rada vrtnarim, hodim, potujem, uživam v druženju z ljudmi. Brez tega ne bi mogla živeti.
Svoje delo opravljam z velikim veseljem in entuziazmom. Resnično želim da si vitalna, zdrava, dobrega počutja, da boš lahko uresničila svoje poslanstvo v polnem sijaju. Saj prav to je smisel naših življenj, kaj ne?
